V ozadju evropske energetske krize bo Evropska unija oblikovala načrt "digitalizacije energetskega sistema", ki se zavzema za spodbujanje razvoja obnovljivih virov energije in odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Zahteva naložbo v višini 565 milijard evrov (približno 3,9 bilijona juanov) v infrastrukturo do konca leta 2030.
Načrt ima štiri posebne cilje:
Pred letom 2027 na strehe vseh poslovnih in javnih zgradb v EU namestiti sončne celice;
Pred letom 2029 na vse nove stanovanjske stavbe v EU namestiti solarne panele;
V naslednjih petih letih bo vgrajenih 10 milijonov toplotnih črpalk;
Do konca leta 2030 bo na cestah 30 milijonov vozil brez emisij.
Trenutno je stopnja prodora toplotnih črpalk v Evropi še veliko prostora za izboljšave. Norveška ima 50 toplotnih črpalk na 1000 gospodinjstev, kar je ena od držav z največjim zadrževanjem v EU. Španija in Finska imata nekaj več kot 40 toplotnih črpalk na 1000 gospodinjstev, Češka, Nemčija, Madžarska in Velika Britanija pa manj kot 10 toplotnih črpalk na 1000 gospodinjstev.
In zdaj so Italija, Nemčija, Velika Britanija in druge evropske države uvedle močno politiko subvencioniranja za promocijo toplotnih črpalk na zrak. Evropske subvencije za vgradnjo toplotne črpalke zrak lahko znašajo do 5000 evrov, ki se bodo izvajale v sklopih.
Trenutno je zmogljivost kitajske toplotne črpalke na prvem mestu na svetu in predstavlja skoraj 6 komponent sveta. V prvi polovici leta se je kitajski izvoz toplotnih črpalk na zrak povečal za 71 odstotkov v Španijo, 198 odstotkov v Italijo, 373 odstotkov na Poljsko in 614 odstotkov v Bolgarijo.
Da ne omenjam izvoza opreme za sončno energijo. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo kitajski delež v proizvodnji solarnih panelov v vseh fazah presega 80 odstotkov.
Po podatkih, ki jih je zagotovilo združenje kitajske fotovoltaične industrije, je v prvi polovici letošnjega leta skupni izvoz fotonapetostnih silicijevih čipov, baterijskih čipov in modulov dosegel 25,9 milijarde ameriških dolarjev, kar je 113 odstotkov več kot leto prej, in dosegel novo najvišjo vrednost.
Po podatkih kitajske carine o izvozu je kitajski izvoz PV modulov julija dosegel novo najvišjo vrednost 15,7 GW, kar je 121 odstotkov več kot leto prej, kumulativni izvoz modulov pa je prav tako dosegel 94,4 GW, kar je 105 odstotkov več kot leto prej.
Nobenega dvoma ni, da bodo fotovoltaični izdelki postali kitajska izvozna kategorija proti naraščajočemu trendu, zlasti na evropskem trgu, ki bo ohranil hitro rast vsaj naslednjih 10 let!